DIP stikala so bila obsežno uporabljena v arhitekturi ISA PC razširitvenih kartic za izbiro IRQ in pomnilniških naslovov. Pred prihodom cenejšega RAM-a, ki je podprt z baterijami, so bila tudi DIP stikala pogosto uporabljena na arkadnih igrah v osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih, da bi vstopila v nastavitve igre, kot so težave ali število kreditov na kovanec. DIP stikala so bila zelo pogosto uporabljena za nastavitev varnostnih kod na odprtinah garažnih vrat in na nekaterih zgodnjih brezvrvičnih telefonih. Ta zasnova, ki je uporabila do 12 stikal v skupini, je bila uporabljena za preprečevanje RF motenj drugih bližnjih daljinskih upravljalnikov vrat ali drugih naprav. Sedanji odpirači garažnih vrat uporabljajo sisteme s kodnim kodom za boljšo varnost.
Ta vrsta stikal je bila uporabljena za zgodnje grafične kartice za zgodnje računalnike, da bi omogočila združljivost z drugimi video standardi. Na primer, kartice CGA omogočajo združljivost MDA.
V zadnjem času (od poznih devetdesetih let) so stikala DIP postala manj pogosta v potrošniški elektroniki. Razlogi za to so trendi v smeri manjših produktov, povpraševanje po lažji konfiguraciji preko menijev programske opreme in padajoča cena trajnega pomnilnika. Vendar pa so DIP stikala še vedno široko uporabljena v industrijski opremi, ker so poceni in enostavna za vključitev v modele vezij, in ker omogočajo pregled nastavitev, ne da bi sistem vklopili.
DIP stikala se še vedno uporabljajo v nekaterih daljinskih upravljalnikih za preprečevanje motenj; na primer za krmiljenje stropnega ventilatorja (in njegovega svetlobnega držala), ki je bil naknadno vgrajen v razdelilno omarico z enim vezjem. DIP stikala nastavijo drugačno radijsko frekvenco za vsak par oddajnikov / sprejemnikov, tako da je več enot mogoče namestiti v različne prostore iste hiše ali v različne enote iste stanovanjske stavbe, ne da bi se nenamerno nadzorovali.